Ob svetovnem delu socialne pravičnosti je v Celju potekala delavnica z naslovom Skriti obrazi revščine.
Slovenska filantropija je v okviru projekta ZaVse/4ALL je ob svetovnem delu socialne pravičnosti danes organizirala delavnico, ki je naslovila družbene posledice revščine. V prvem delu razprave so predstavniki Slovenske filantropije, Rdečega križa Žalec, Centra za socialno delo Celje izpostavili sistemske težave, ki spremljajo njihovo delo v boju proti revščini in vse večji socialni izključenosti ljudi. Preko razprave so udeleženci izpostavili odgovornost oblikovalcev socialnih politik v državi.
Podatki iz raziskave o Življenjskih pogojih (SILC) so pokazali, da je v Sloveniji v letu 2018 živelo 268.000 prebivalcev (13,3 odstotke), ki so bili pod pragom revščine. Med temi je bilo 89.000 upokojencev oz. 18,1 odstotek vseh upokojencev. Znotraj tega je bilo 60.000 upokojenk. »Center za socialno delo dnevno dobiva informacije o revščini. Zaradi kompleksnosti same problematike se zavzemamo za celostni pristop, ki bi bolj povezal vse organizacije in zavode, ki na tem področju delujejo (kot so na primer šole, zdravstveni domovi, nevladne organizacije ter društva) in se srečujejo z socialno ranljivimi skupinami.« je povedala Marjeta Vadnu, predstavnica Centra za socialno delo Celje.
Predstavnik Rdečega križa Žalec, Matjaž Črešnovar je v nadaljevanju izpostavil pomembnost dostopa do socialno izključenega dela prebivalstva. » Do človeka, ki je socialno izključen je težko pristopiti in vzpostaviti stik, saj je zaradi stigmatizacije njegova socialna mreža zelo okrnjena. Dostikrat k vzpostavitvi stikov pripomore pomoč sosedov. Zato je pomembno, da je vsak izmed nas razvije senzibilen odnos do sočloveka, kar bo pripomoglo k večji vključitvi posameznikov v družbo. Eno izmed pozitivnih praks predstavlja organizacija letovanj za socialno šibke otroke. V nadaljevanju bi bilo potrebno v to vključiti še njihove starše, saj bi na ta način bolj celostno zajeli kompleksnost problema revščine.«
Kot posledica vse večje neenakosti v družbi se socialno šibke pripadnike vse bolj stigmatizira. V okviru tega Slovenska filantropija z medgeneracijskimi programi Hiše Sadeži družbe deluje kot socialna mreža, ki povezuje vse člane družbe. »Hiša Sadeži družbe predstavlja medgeneracijski projekt, znotraj katerega potekajo brezplačne aktivnosti namenjene vključevanju družbeno ranljivih skupin. Opažamo, da je poleg otrok med socialno izključenimi vedno več starejših. Zato temu namenjamo še posebno pozornost.« je dejala Barbara Lužar iz Hiša Sadeži družbe Slovenske filantropije.
Udeleženci so v razpravi poudarili, da lahko k izboljšanju stanja pripomore aktivnejše prepoznavanje revščine in njenih skritih obrazov. Le tako bomo s primernimi pristopi vplivali na zmanjšanje revščine in posledično socialne izključenosti. A na prvem mestu se morajo tega zavedati predvsem oblikovalci socialnih politik v državi.
Ob zaključku je voditeljica razprave pozvala vse udeležence naj ne bodo brezbrižni do pojavov diskriminacije in naj aktivno, tudi z opozarjanjem nanjo, prispevajo k družbi brez diskriminacije.
