Diskriminacija pomeni, da posameznika ali skupino ljudi zaradi neke osebne okoliščine obravnavamo drugače in slabše kakor druge.
Osebne okoliščine so osebne lastnosti, ki si jih človek ne izbere, se z njimi rodi, ali pa prepričanja in verovanja, ki jih ne more kar tako spremeniti ali se jim zlahka odreči.
Mednje sodijo: spol, spolna usmerjenost, spolna identiteta ali izraz, rasa, narodnostna ali etnična pripadnost, materni jezik, starost, invalidnost, premoženjsko stanje, družbeni status, zdravstveno stanje (bolezen), izobrazba, veroizpoved, prepričanje …
Zakon o varstvu pred diskriminacijo opredeljuje različne vrste in oblike diskriminacije:
Diskriminacija je lahko aktivna ali pasivna. Aktivna diskriminacija pomeni, da storimo dejanje, s katerim nekoga diskriminiramo, pri pasivni diskriminaciji pa opustimo ukrepe, ki bi lahko diskriminacijo preprečili.
Neenaka obravnava se kaže v slabšem dostopu do izobraževalnega sistema, zdravstvenih in socialnih storitev, do trga dela in zaposlitve, v težjem vključevanju v družbo, slabšem dostopu do dobrin, v policijskih in sodnih postopkih, onemogočanju ali oteževanju vključevanja v različne organizacije, dostopu do stanovanj in na številnih drugih področjih.
V izjemnih primerih diskriminacija ni prepovedana, in sicer, kadar na videz diskriminatorno ravnanje temelji na legitimnem cilju in so taka sredstva za doseganje cilja sorazmerna, ustrezna in potrebna.
Kadar je zaradi narave dela potrebno, da ima posameznik, ki to delo opravlja, neka točno določene lastnosti, je upravičeno dati prednost osebam s takimi lastnostmi.
V verskih skupnostih ali drugih organizacijah, katerih etika temelji na veri in prepričanju, je upravičeno pričakovati, da imajo zaposleni enako vero ali prepričanje.
Legitimno je tudi, če želimo na ta način doseči ugodnejšo obravnavo ranljivih posameznikov ali skupin, denimo žensk zaradi nosečnosti in materinstva ali posameznikov, ki so v manj ugodnem položaju zaradi določene osebne okoliščine.
Na vse primere diskriminacije, za katere izvemo, se aktivno odzovemo in ukrepamo po svojih zmožnostih.
Same ne ravnamo diskriminatorno, delujemo transparentno in skrbimo za vključevanje vseh: pri zaposlovanju, pri organizaciji dejavnosti, izobraževanj in usposabljanj, pri delu z uporabniki.
Pri svojem delu promoviramo enakost in raznolikost v družbi, vzpostavljamo mehanizme za vplivanje na odločevalce, spodbujamo oblast k ukrepanju proti diskriminaciji, predlagamo spremembe zakonodaje, opozarjamo oblast, kadar je politika v nasprotju z zakonom, opozarjamo na kršitve v javnem in zasebnem sektorju, zahtevamo upoštevanje mednarodnih sporazumov. Skrbimo tudi za spremljanje, dokumentiranje in prijavljanje diskriminacije, spodbujamo aktivizem, zbiramo statistične podatke o diskriminaciji.
Na drugi strani skrbimo za opolnomočenje posameznikov in skupin, dejanskim, domnevnim ali potencialnim žrtvam diskriminacije pomagamo diskriminacijo prepoznati, jih seznanjamo z njihovimi pravicami in zakonskimi možnostmi ukrepov, zagovarjamo njihove pravice in se odzivamo na njihove potrebe.
Ne ravnamo diskriminatorno, spoštujemo in upoštevamo pravice in svoboščine drugih ter njihovo morebitno drugačnost.
Če smo priče diskriminacije, se ne obrnemo stran, temveč žrtvi pomagamo po svojih močeh in obvestimo pristojne službe.
Če opazimo, da je diskriminatoren sistem ali zakonodaja, o svojih opažanjih obvestimo pristojne organe.
V medijski kampanji smo se osredotočili na predstavitev pozitivnih zgodb v družbo vključenih predstavnikov ranljivih skupin in se oddaljili od klasičnega diskurza, ki se po navadi pojavi ob besedi diskriminacija. Izpostavili smo glavni slogan VKLJUČENOST ZA VSE = PREDNOST ZA VSE in pripravili pozive:
Pripravili smo naslednje video zgodbe:
Na kaj pomisliš ob besedi Romi? Na kulturo? Ustvarjanje? Kulinarične specialitete? Nič od naštetega?
Oglej si video zgodbo, ki Rome iz Slovenije postavlja na sam evropski vrh ter jo deli in pomagaj ustvarjati družbo brez diskriminacije!
Glasba: Romani Glauso, 12.000 Romov
Lahko govorimo o tujcih ali pa o ljudeh z različnimi zgodbami … Lahko govorimo o mejah ali pa o brezmejnih možnostih povezovanja in sobivanja. Kaj izbereš ti?
Oglej si in deli navdihujočo zgodbo Sannyja Al Saleha, čigar korenine segajo v Sirijo, danes pa skozi glasbeno ustvarjanje prepletajo Slovenijo s širšo Evropo.
Glasba: DJ Sunny
Kdaj pri besedi ljubezen pomisliš na drugačnost? Je v ljubezni sploh kdo drugačen?
Oglej si video Veronike Valdes, ki s svojimi koreografijami ustvarja družbo brez diskriminacije.
Glasba: kubanska glasba
Srce šteje, ne leta. In kako je živeti z leti?
Oglejte si video Antona Stropnika, ki kot prostovoljec vsakodnevno spodbuja sovrstnike k aktivnem in polnem življenju.
Vsi se zavedamo, da s starostjo nekatere funkcije opešajo, velikokrat se vsaj trudimo, da bi bili razumevajoči in potrpežljivi, vse premalo pa se zavedamo, kako se starejši počutijo.
Si znamo predstavljati ovire, s katerimi se starejši srečujejo vsak dan?
Je mogoče življenjsko okolje prilagoditi potrebam starajočega se prebivalstva?
Lahko s svojim razumevanjem pripomoremo k socialni vključenosti in večji samostojnosti starejših in na ta način zmanjšamo diskriminacijo starejših?