Tudi v Mariboru je potekalo izobraževanje o standardih za dostopnosti do grajenega okolja, cest in informacijskih tehnologij v okviru projekta ZaVse/4ALL, ki smo ga organizirali ZIZRS, Slovenska filantropija in Zavod VOZIM.
Tokrat so dr. Richard Sandi, Tita Destovnik in Tina Jerčič udeležencem izobraževanja predstavili zakonodajo s področja dostopnosti grajenega okolja in informacij za invalide. Predstavljen je bil zakonodajni okvir, s katerim je zakonsko določena dostopnost v družbenem okolju. Udeleženci so bili seznanjeni s številnimi ovirami, s katerimi se invalidi srečujejo pri dostopanju do grajenega in komunikacijskega okolja. Ovire grajenega okolja se nanašajo na arhitekturne in tehnološke prepreke. Slednje delimo na ovire zunanjega prostora (parkirni prostori, cestni robniki, dostop do javnih postajališč idr…) ter na ovire notranjega okolja (neustrezni sanitarni prostori, preozka/pretesna vhodna vrata, stopnice idr…).
Snovalci projekta s tem želijo okrepiti zavedanje o pomembnosti zagotavljanja enakih možnosti v družbi za vse njene člane, tudi za ranljive skupin: »Ključno pri obravnavi problematike invalidov je odprava ovir, s katerimi se skupine s funkcionalno oviranostjo vse pogosteje srečujejo. Pri tem ne gre samo za fizične ovire v okolju temveč tudi za ovire pri sporazumevanju ter dostopu do informacij. V Sloveniji je še vedno izvedenih premalo ukrepov, ki bi izboljšali dostopnost in s tem položaj osebam s funkcionalno oviranostjo. Pomembno je, da se poglobi razumevanje težav oseb s funkcionalno oviranostjo zlasti med NVO, ki imajo največ neposrednega stika z njimi, in javnimi ustanovami, katere sistemsko urejajo to področje,« je povedal dr. Richard Sandi iz Urbanističnega inštituta RS.
Udeležencem izobraževanja v Mariboru je bila predstavljena zakonodaja s področja dostopnosti grajenega okolja in informacij za invalide. Predstavljen je bil zakonodajni okvir s katerim je zakonsko določena dostopnost v družbenem okolju. Udeleženci so bili seznanjeni s številnimi ovirami s katerimi se invalidi srečujejo pri dostopanju do grajenega in komunikacijskega okolja. Ovire grajenega okolja se nanašajo na arhitekturne in tehnološke prepreke. Slednje delimo na ovire zunanjega prostora (parkirni prostori, cestni robniki, dostop do javnih postajališč idr… ) ter na ovire notranjega okolja (neustrezni sanitarni prostori, preozka/pretesna vhodna vrata, stopnice idr…).
Komunikacijske ovire pa se nanašajo predvsem na prepreke pri dostopu do informacij in izvirajo iz slabe ozaveščenosti družbe o problematiki invalidnosti. Primeri komunikacijskih ovir se kažejo v: neobstoju tolmačev, podnapisov, prilagojenosti spletnih strani idr…
»Leta 2006 je bila s strani Generalne Skupščine Združenih narodov sprejeta Mednarodna konvencijo o pravicah invalidov. Enega izmed ključnih načel konvencije predstavlja zagotavljanje dostopnosti. S tem je invalidom zagotovljena polna integracija v družbo. Dostopnost predstavlja tudi predpogoj za uveljavljanje političnih in državljanskih pravic« je povedala Tita Destovnik iz ZIZRS.
Ker se invalidi v praksi še vedno soočajo s stalnimi ovirami pri izobraževanju, usposabljanju, sodelovanju v kulturnih in prostočasnih dejavnostih ter pri uveljavljanju osnovne pravice do mobilnosti, je nujno poskrbeti ne le za dosledno upoštevanje, pač pa tudi izvajanje zakonov in ukrepov v praksi. Le tako bodo invalidi deležni izenačevanja možnosti za vse.
